Description
†Poneže ōbrěte kralevьstvo myi, jako gospodinь mi ōtьcь, svetopočiv’ši kralь, priložilь běše manastiru svetoi Bogorodici u Svetoi Gorě Hilan‘daru, u Skopьskoi straně vь městě rekoměmь T’morane keliju svete Pet’ke, koju je bylь sьzdalь někto protosěvastь zagorьskyi Pribo vь dьni Asěna cara. I pakь běše tazi kelija ōtьstupila ōtь manastira, kьgii i Skopije běše ōtьstupilo ōtь kralevьst’va našego; da kьdy i pakь prěïe kralevьstvo mi Skopьsku stranju, tьdi pakь povratihь manastiru vyiše rečen’nuju keliju da si ju drьžii. I poneže Bogь pakьïi izvoli, i stvori surodьstvo s’ kralevьstvomь mii prěvyisoky carь Grьkomь, i bystь roditelь kralevьstvu mi i darova mi Skopsku stranju. Těm’že in kraleьstvo (sic!) mi zapisa si hrusovulь vь svrьšenoïe podanïe i vь utvrьždeniïe. Takožde se i umoli kralevьstvo mi gospodinu i ōtьcju mi carju svetomu, da se ustvoritь zapisaniïe zlatopečat’noïe ōtь lica svetago carьstva ïego vь utbrьženiïe vь budušteïe věkyi, da ima vyše rečen’nju keliju manastirь rekomi Hilan’darь sь vsěmi pravinami i sь ōb’drьžaniïemь čto si ïestь imala ōtь h’titora ōnogazi Zagoranina, ili ïe kto i poslě priložilь čto: naiprьvo vinogradь ōkolь crьkve čto ïestь crьkvь nasadila, i ljudiïe crьkvnyi čto si imaju vinogradь i čto si hote nasaditi; i u selě u Vorašahь zem’le kuplenice na četiri města na .R. k’b’lь; i ōkolь Pet’kova krьsta zem’le zadušьne na .EÏ. k’b’lь; i u T’morahь nivija na .KƷ. zev’garь. I pakь kralevьstvo mi ōgleda ïere malo imatь zem’le kelija Svete Pet’ke, i ōbrěte se zem’la po ōnoi straně Velike u Svinověhь, kuplenica htitora siïezi keliïe protosěvasta Priba, nu ïestь byla zavalena vrěmen’nyimi prěměnicami, da kьdi ju ōbrěte kralevьstvo mi i uzehь ju u carinu, ï iziskah ju, ïere ne bi ničija baština, nь ju ïestь kupilь protosěvastь Pribo ōtь Arьbela i ōtь Kalogjur’ga, i ōtьcěpihь ōtь tezi zem’le i dahь manastiru na trista velikyihь k’blь, a ōstat’ne udrьžahь u carinu. A se mege toizi zem’li: ōtь gorьnega kraja na Bratil’cь, na vrьbu, na crьkvište, i ōtь crьkvišta na carevь put’, i tu meždьnikь, i ōtь dol’nega kraja na topolu, i na putь kako grede u Tavorь, i tu mždьnikь, i prěs’ putь na krušьku. I takožde imь priloži kralevьstvo mi goru da si sěku lazove, i čto si su rast’rěbili crьkvni ljudiïe. A se mege u gorě: na Manotino selište, i prězь dělь na Sušicu, i na Lipьcь Grьdomanovь. A se ljudiïe crьkov’ni koihь da kralevьstvo mi manastiru: Desislavь, i zetь mu Radь, Jaanь, Berislavь, zetь mu Dragija, i drugi mu zetь Tudorь Dragoslavь, zet’ mu Vitanь, Smědь(!), Stanьko, šura mu Dobre, Bratijanь, Kÿrijakь, Radinь, pašenogь mu Dragija – tizi vsi ōtroci; a se parici – Grьdь, synь mu Stanь kovačь, i zetь mu Dragija, Niko, i zetь mu Dobrenь, Blaz’no, Mirenь, bratь mu Murьtatь, Brat’ko, Prьve, Grozěi, Dobre, i bratь mu Dragija, Něgoslavь, Bratoslavь, Bero, Dragoslavь, i zetь mu Ivanьko, Volenь, i bratь mu Stanь, i zetь mu Dragija, Srьdanь, Nikola, Kalimanь, Vladьcь, Něgo, Tiho, Kosta, Stanь, Radinь, Vladь, pašenoga udovica Momena i z’ děcami si, druga udovica Bratoslavla žena i z’ děcami sii. I kь semu že ustvori kralevьstvo mi milostь siïezi kelii, i sь vsěmь i ludьmь, da ïestь svobodno ōtь vsakyihь rabotь kralevьstva mi malihь i velikyihь, koïe byvajutь po vrěmenevi ili u gradu ili po zem’li; i dani nikoïere da ne priplakaju ni zem’lomь, ni zgradamь, ni male ni velike, ni ōbroka nikak’va. I zlato carьsko da im’ se ne nameke. I kefalija gradьskyi da ne ima ōblasti tamo, ni inь vladalcь nikoi. I vlastelinь kto ljubo, i ōtь surodьnikь moihь, ake(!) ulězě tamo i zabavitь čto, da plati kralevьstvu mi .VÏ. volii. I siïe prinošeniïe priloži kralevьstvo mi na prěpokoište bratijamь domu svetyiïe Bogorodice Hilanьdarьskyiïe. Da iže dastь Bogь gospodьstvovati po kralevьstvě mi – ili synь kralevьstva mi, ili surodьnikь kralevьstva mi, ili někto si(!) ine strane kto ime drьžati Skopьsku stranu – ašte kto drьznetь i razoritь siïe moïe zapisaniïe, takovomu da ïestь mьstitelьca prěčistaja mi Bogorodica Hilanьdarьska na Straš’nomь sudišti Hristově, i da ïestь prokletь ōtь .VÏ. svetyihь apostolь vrьhovnyhь, i ōtь sedьmьdesetь, i ōtь trista i ōsmьnadesete svetyihь ōtьcь Prьvago sbora iže vь Nikei, i ōtь gospodina mi svetago Simeōna i ōtь kirь Savyi, i ōtь mene grěš’nago da ïestь prokletь vь si věkь i vь buduštii. †STEFANЬ UROŠЬ VЬ HRISTA BOGA BLAGOVĚRЬNЬ KRALЬ I SAMODRŽЬCЬ VSĚHЬ SRЬPSKYHЬ ZEMLЬ I POMŌRЬSKYHЬ†
Relations
Sources (1)
Name | Class | Description |
---|---|---|
Tmorane Sveta Petka | Source | The Serbian King Stefan Uroš II Milutin donated the kellion of St. Petka with its possessions to the Monastery of Hilandar on Mount Athos. According to Srdjan Pirivatrić King Milutin conquered the town of Skopje and its surroundings from the Byzantine Empire in the year 1282, but lost it to the Byzantines at some point between 1282 and 1298 and certainly reconquered it before 1298/99. That is why he issued his charter concerning the kellion of St. Petka after his reconquest, i.e. about 1299/1300. |